/ru/
пожалеть; оплакивать
/en/
1. (apverkti) mourn (for, over), weep (for), bewail the loss (of); 2. (gailėtis) regret, feel a pity (for)
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | apgailėju, apgailiu | apgailėjau | apgailėdavau | apgailėsiu |
| 2p.sg. | apgaili, apgailėji | apgailėjai | apgailėdavai | apgailėsi |
| 3p.sg. | apgaili, apgailėja | apgailėjo | apgailėdavo | apgailės |
| 1p.pl. | apgailėjam, apgailėjame, apgailim, apgailime | apgailėjom, apgailėjome | apgailėdavome, apgailėdavom | apgailėsime, apgailėsim |
| 2p.pl. | apgailite, apgailit, apgailėjate, apgailėjat | apgailėjote, apgailėjot | apgailėdavot, apgailėdavote | apgailėsit, apgailėsite |
| 3p.pl. | apgaili, apgailėja | apgailėjo | apgailėdavo | apgailės |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | apgailėčiau | apgailėtumėm, apgailėtumėme, apgailėtume |
| 2p. | apgailėtumei, apgailėtum | apgailėtumėte, apgailėtumėt |
| 3p. | apgailėtų | apgailėtų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | apgailėkim, apgailėkime | |
| 2p. | apgailėki, apgailėk | apgailėkite, apgailėkit |
| 3p. | teapgailie, teapgaili, teapgailėjie, teapgailėja | teapgailėja, teapgailie, teapgaili, teapgailėjie |